O kliniki Storitve Partnerstvo Blog Kontakt

Blog

Novice prve slovenske klinike za podjetja. Prihodnost se oblikuje na tej strani.

Ko vladajo navidezni alfa samci

07.01.2014 | Avtor: Aleš Kumperščak

1. Zaupanje

 

Ljudje smo socialna bitja, ki praviloma zaupamo svojim voditeljem. Tako zaupamo, direktorjem,  politikom, sodnikom, učiteljem, zdravnikom,…. Vsem zaupamo na podlagi splošnih vrednost v katere neomajno verjamemo in jim zaupamo. Zanimivo je, da samo za zdravnike velja še posebna Hipokratova prisega. Zakaj ta ne velja tudi za ostale voditelje?

 

V živalskem svetu je alfa samec tisti, ki vodi trop. Zaupanje ostalega tropa mora nenehno potrjevati. S pojemanjem moči, s starostjo, se hitro najde drug član tropa, ki prevzame vodenje. Slab vodja pomeni, da trop ne bo uspešen. Pri živalih je ta boj trd in neizprosen. Veljajo ista pravila za človeka?

 

 

Alfa samcem zaupamo. Verjamemo, da so njihove odločitve dobre in v korist celotne skupnosti. Verjamemo v njihovo sposobnost, da se bodo odločili prav in verjamemo, da bodo dosledno vztrajali na začrtani poti. 

 

 Profesor Zoran Milivojević pravi, da je zaupanje zgrajeno na treh temelji in sicer:

  • - verjamemo v sposobnost osebe, ki nas vodi,
  • - verjamemo v doslednost osebe, ki nas vodi,
  • - verjamemo v dobronamernost osebe, ki nas vodi.

 

Nasproten pojem zaupanju je dvom. Ko verjamem, verjamem, da je neka oseba pozitivna, ko sumim, sem prepričan, da je negativna. Splošno velja, da ljudje zaupamo takrat, ko verjamemo, da je neka oseba pozitivna, dosledna in sposobna. Dvomimo pa takrat, ko je neka oseba ali negativna, ali nesposobna, ali nedosledna. Dvomi so še večji, če dvomimo v dva temelja zaupanja, da o vseh treh niti ne govorimo. Takrat je dvom največji. Oseba, v katero dvomimo,  ne more biti alfa samec; ne more biti voditelj.

 

 

2. Kdo menedžira menedžerje in njihov ugled

 

Profesor Dejan Verčič je na nekem predavanju postavil vprašanje: »Kdo menedžira menedžerje in njihov ugled?« Mirno bi ga lahko posplošili in namesto besede »menedžer« uporabili besedo »voditelj«. 

 

Kdo menedžira voditelje in njihov ugled? A ni ugled nekaj, kar si ljudje pridobimo s svojim delom, s svojim odnosom do posameznikov in skupnosti? Če je temu tako, se postavlja vprašanje, zakaj je sploh potrebno menedžirati ugled voditeljev? 

 

Po besedah profesorja Verčiča je panoga, ki se ukvarja z ugledom vodij doživela pravi razcvet po letu 1970. Takrat so vodje spoznali, da morajo še posebej skrbeti za svojo javno podobo. Seveda se je to spoznanje rodilo v Združenih državah Amerike. »Zakaj ravno takrat?«, je vprašanje, ki se zastavlja samo po sebi. 

 

Ledino na tem področju je oral Joseph Goebbels in to v 30-ih letih 20 stoletja. Kakšne so bile posledice njegovega početja je danes povsem jasno. Zagotovo niso bile do širše skupnosti dobronamerne. Je moralo preteči dovolj časa, da je ljudstvo pozabilo? 

 

Naj kot primer navedem izkušnjo srbskih dramaturgov in dramskih piscev Maje Pelević in Milana Markoviča. Kot program kulturne politike sta sedmim srbskim strankam predložila tekst Znanje in propaganda Josepha Goebbelsa iz leta 1928 – program, v katerem sta spremenila zgolj tri besede: ime "Hitler" sta nadomestila z ustreznim imenom voditelja posamezne stranke, "nacionalsocializem" z ideologijo posamezne stranke, besedo "propaganda" pa s pojmom "politični marketing". Vseh sedem strank je govor, tokrat naslovljen »Ideja – Strategija – Pokret«, sprejelo pozitivno in obema umetnikoma v zameno za sodelovanje v stranki ponudilo različne pozicije na čelu javnih gledališč ali v odborih (vir: http://www.rtvslo.si/kultura/oder/goebbels-navdusuje-srbske-politicne-stranke/282503).

 

Razmah svetovalnih podjetij na področju komunikacij v 70-ih letih prejšnjega stoletja sovpada s prodorom čikaške neoliberalne ekonomske šole pod vodstvom Miltona Friedmana v Čile (državni udar in ustoličenje Pinocheta) in kasneje še v druge države. Za Čilence se je takrat pričelo izjemno težko obdobje. Brezposelnost se je povečevala, plače so se nižale, zmanjšale in kasneje skoraj izginile so socialne pravice, javni dolg se je izjemno povečal, razbohotila se je korupcija,….

 

Tuji voditelji, ki so ta koncept podpirali so seveda morali predvsem doma ohraniti svoje dobro ime (Ideja - Strategija - ?). Samo na tak način so lahko računali na »sponzorska sredstva«, ki so omogočala ponovno izvolitev in si seveda zagotoviti svoj del finančne pogače. 

 

3. Navidezni alfa samci

 

V sposobnost in doslednost teh voditeljev ne gre dvomiti. Obstaja pa realen dvom v njihovo dobronamernost. Če bi ljudje podvomili v njihovo dobronamernost, bi bilo ogroženo prav vse, kar so kot voditelji, »v imenu ljudstva«, počeli. Zato so nujno potrebovali orodje, ki je navidezno ustvarjalo vtis dobronamernosti. Takrat so se rodili navidezni alfa samci. 

 

Navidezni alfa samec zagotovo ne more biti nekdo, katerega osnovna lastnost je dobronamernost. V primeru, da bi prišlo do odločitve, ki bi bila v nasprotju z interesi skupnosti, bi dobronamerna oseba tako odločitev popravila. Če je ne bi, potem seveda ni dobronamerna.  Navidezne alfa samce lahko delimo v naslednje skupine:

 

 

V prvo skupino navideznih alfa samcev sodijo osebe, ki niso niti dobronamerne, sposobne, niti dosledne. Tovrstnih navideznih alfa samcev v življenju ne bomo srečali. Razlog za to je zelo preprost. Taka oseba se ne more prebiti med voditelje, saj nima niti ene za vodjo potrebne lastnosti. V primeru, da gre za ambiciozno osebo jo bomo srečali v drugi vrsti, saj bodo izredno dobri sledilci, ki bodo lahko spremljali navidezne alfa samce. 

 

Druga skupina navideznih alfa samcev tvorijo tisti, ki so samo dosledni. Ti so idealni sledilci navideznih alfa samcev, saj bodo dosledno sledili navodilom in se ne bodo ustavili pred nobeno oviro. Za take osebe je značilno, da so umsko manj sposobni, zato tudi niso širše cenjeni. Prav zaradi tega, ker so odlični sledilci, jih velikokrat najdemo na seznamih za različne položaje in funkcije, kamor jih razporedijo navidezni alfa samci. V zahvalo navidezni alfa samci pričakujejo slepo zvestobo, ki jo prav zaradi ne-sposobnosti teh oseb tudi dobijo.

 

V tretjo skupino sodijo sposobni, vendar ne dosledni alfa samci. Prav zaradi sposobnosti, jih velikokrat srečamo med vodilnimi osebami. Lahko so socialno zelo spretni in bodo zaradi te spretnosti tudi prišli na visoke (vodilne) položaje. Ker pa niso dosledni, se bo vedno našel nekdo, ki jim bo zagotavljal to manjkajočo lastnost. Take osebe so največkrat na vodilnih mestih, kjer se pričakuje vodljivost. Lahko so tudi predsedniki največjih držav.

 

V četrto skupino navedenih alfa spadajo sposobne in dosledne osebe. Tovrstni alfa samci so zelo težko vodljivi, ali pa sploh ne. Osebe s tovrstnimi lastnostmi v sebi nosijo potenciale, ki so značilni za diktatorje. Ta skupina navideznih alfa samcev predstavlja največjo potencialno nevarnost za širšo skupnost. 

 

 

4. Zakaj navidezni alfa samci uspevajo

 

Ključno vlogo pri uveljavljanju navideznih alfa samcev imajo podjetja, ki se ukvarjajo s komuniciranjem in mediji. Komunikacijska podjetja to opravičujejo s poslovnim odnosom, pri čemer pa pozabljajo, da na tak način izgubljajo tisto, kar slovenska ustava predpisuje v drugi alineji 74. člena, da se gospodarska dejavnost ne sme opravljati v nasprotju z javno koristjo.

Mediji izkoriščajo, morda celo izrabljajo pravico do svobode izražanja, ki je zapisana v 39. členu ustave RS. Nekateri TV mediji so danes šli celo tako daleč, da imajo pri novicah prisotnega pravnika, ki sproti ocenjuje možnost potencialnih tožb posameznikov, ki jih v novicah omenjajo. Cilj takih medijev ni širjenje objektivnih novic in mnenj, ampak dvigovati gledanost in posledično povečevanje dobička iz naslova komercialnih oglasov. Novice se prikroji tako, da v čim večji meri zagotovijo visoko gledanost. 

 

Tisti, ki takemu medijo zagotovi dovolj velik oglaševalski kolač, bo v teh medijih zagotovo prikazan kot dobronamerna oseba, preostali »udeleženci« teh novic so pa samo kolateralna škoda; seveda so v takem medijskem svetu možne tudi javne diskvalifikacije. Na tak način navidezni alfa samci učinkovito omejujejo konkurenco in ustvarjajo okolje, v katerem lahko uspe samo njim, ali njim podobnim.

 

V preteklosti so imeli ljudje zelo omejen dostop do informacij. Časopisi so bili redki in dragi. Zato so si ga lahko privoščili le redki. V zadnjih sto letih se je dostop do informacij bistveno spremenil. Danes so vse informacije dostopne praktično vsem in to v realnem času. Maloštevilne informacije so ljudi silile k tehtnemu premisleku, k pogovorom in skupnemu izoblikovanju mnenj. Prav tako je bil prostor za navidezne alfa samce zelo majhen. S pojavom masovnih medijev, se je ta prostor razširil. Prav tako se je zmanjšal obseg pogovorov o posameznih zadevah med ljudmi in s tem se ješe dodatno odprl prostor za različne manipulacije. Danes se povprečni prebivalec zelo malo argumentirano pogovarja, še manj bere, s tem pa izgublja kritični odnos do prejete informacije. Za navidezne alfa samce smo prebivalci postali »ovce«, ki jih je potrebno striči.

 

 

Danes se povprečni ljudje delijo na naivne in paranoidne. Nekateri verjamejo vse, drugi pa nič. Tistih vmes je vedno manj. Ljudje so postali tako naivni, da lahko njihovo zaupanje primerjamo z verovanjem. Znanje oz. vedenje je, ko natančno vemo, kakšna je realnost. O verovanju govorimo takrat, ko samo predpostavljamo, kakšna je realnost. Tisti, ki slepo zaupajo predpostavljajo, da so drugi vredni njihovega zaupanja, to pa je že osnovni temelj verovanja.

 

Profesor Verčič je na že prej omenjenem predavanju predstavil zanimivo izkušnjo, ki jo je imel s študenti novinarstva. Polno predavalnico študentov je vprašal, kdo od njih je tisti dan prebral aktualne časopisne medije. Glede na to, da je imel pred seboj zelo zainteresirano javnost (kar zadeva medije) je bil tudi on presenečen, ko ni noben študent dvignil roke. Ta izkušnja očitno potrjuje prej navedeno.

 

 

5. Navidezni alfa samci v Sloveniji

 

Pojav navideznih alfa samcev ni vezan samo na Slovenijo. V Sloveniji je bil prisoten že pred osamosvojitvijo, po njej pa je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bodo pojavili navidezni alfa samci v vseh političnih in gospodarskih opcijah. Pozoren bralec si je v tem času že sam ustvaril svojo sliko. 

 

Prav sedaj spet ugotavljamo, da se je v preteklem letu še dodatno povečalo bogastvo najbolj premožnih in da se je spet povečalo število revnih. To so rezultati dela navideznih alfa samcev.  

 

 

 

 

 

Objave

starejše
Censum d.o.o. © 2024 Vse pravice pridržane
Pravni pouk Splošni pogoji uporabe Podatki o družbi